Ne dolgo nazaj je mož od sosede zbolel, preiskave so pokazale, da je njegova prostata, kar je oba zelo prestrašilo. Najprej sta se oba bala, da bo strokoven pregled pokazal še, da je tam nastal rak. Dobila sta urgentno napotnico in se takoj naročila na pregled, ki je prišel zelo hitro na vrsto. V upanju, da je njegova prostata vseeno le, ne preveč škodljivo povečana sta morala počakati nekaj dni na izvide.

Ko so izvidi prišli, sta bila na srečo mnogo boljše volje, saj so odkrili, da povečana prostata ni rakava in da se bo lahko pozdravila z zdravili. Vseeno bo moral paziti tudi na nekaj ostalih stvari v življenju, da se bo res čim prej in do konca pozdravil, ampak to bolj pomeni, da se bo moral izogibati stresu in nezdravi prehrani, kaj bolj kritičnega pa na srečo ne bo. Morda bo nekaj časa moral spiti manj kave in alkohola ter jesti bolj zdravo hrano, kar mu verjetno ne bo ravno všeč, ampak, saj bo vse nadomestil, ko bo ponovno njegova prostata v normalnem stanju. Ampak sem ga čisto razumela. Ravno po tem, ko človek izve kaj takega in doživi stres, bi se najraje potolažil s kakšno razvado, potem pa ugotovi, da tudi tega ne sme, dokler ne se pozdravi. In tako se vse postavi v trenutku na glavo. Slabe razvade se morajo zamenjati z dobrim, kar je pa za marsikoga precej težko lahko na začetku. Pa tudi, če se gre za nekaj tako zelo pomembnega, kakor je prostata in za željo po hitrem okrevanju.

Tako sosedu ni preostalo drugega, kakor da je svoje slabe razvade zamenjal za zdrave in odšel na več sprehodov čez dan kakor običajno. Po navadi je še na nekaj sprehodov na teden, potem je pa zelo dolgo hodil vsaj po dvakrat na dan na sprehod v naravo, ker se je resnično trudil, da se njegova prostata čim prej pozdravi.