Pri več kot polovici žensk, ki so rodile je prisotna diastaza trebušnih mišic. Nekatere ne vejo, da jo imajo, pri nekaterih pa je zelo izrazita, saj je videti tudi navzven. Tudi sama nisem vedela, da jo imam dokler nisem začela s poporodnimi vajami. Moja diastaza sicer ni bila velika, a je bila vseeno prisotna. Prav zato, sem bila bolj pozorna na tip vaj, ki jih izvajam, saj nisem želela, da bi se diastaza še bolj povečala. 

Že pred nosečnostjo sem se redno ukvarjala z jogo, zato sem se tudi po porodu vrnila k njej. In prav med izvajanjem joge sem nekega dne opazila, da je diastaza prisotna. Učiteljici sem povedala, da jo imam in jo prosila naj mi pokaže nekaj prilagojenih vaj. Kot že rečeno, veliko žensk sploh ne ve, da so se jim trebušne mišice razširile. Opazijo le bolečine v hrbtu in ramenih, saj je drža spremenjena.

V primerih, ko je diastaza prisotna, drža ni več enaka kot prej, zato začutimo bolečine. Nekateri pravijo, da je edini način za popravilo kirurški poseg, drugi pa, da so pravilne vaje dovolj. Prebrala sem, da diastaza pri nosečnicah nastane v primeru, da:

• Je otrok večji
• Je mati starejša
• Je več nosečnosti v kratkem časovnem obdobju

Pri večini mojih prijateljic je bila diastaza prisotna, a jim ni povzročala prevelikih težav. Tudi one, tako kot jaz so izavajale prilagojene vaje in jo na tak način zmanjšale. Že po nekaj mesecih redne joge sem opazila spremembe. V hrbtenici nisem več čutila bolečin in moja drža se je počasi izravnala. S časom so moje trebušne mišice spet postajale močnejše in počutila sem se veliko boljše.

Meni je joga zelo pomagala, obstajajo pa tudi številne druge vaje, ki pripomorejo, da se diastaza zoža in preprečijo nadaljno širjenje. Vsaka naj si izbere tisto, kar ji najbolj pomaga.…