Naš kosmatinec ima dolgo dlako in je tako potrebno skrbno in pogosto česanje in vzdrževanje. Pri nas je ponedeljek zvečer namenjen temu. Verjetno noben kosmatinec ne obožuje česanja tako tudi naš ne. Takoj, ko moj draga začne pripravljati vse možne pripomočke za česanje in nego, se skrije v najbolj oddaljen kot našega stanovanja ali pa pod mizo. Tudi pod posteljo ga včasih zanese pot. Se je že zgodilo, da sva ga iskala po celem stanovanju in ga nisva našla. Slučajno sva opazila priprta vrata garderobne omare in glej ga zlomka. Bil je skrit med puloverji. Vedno poskrbi za zajetno dozo smeha, ta naš Avši, kot ga kličemo. Med samim česanjem, ki nam vzame več kot eno uro dela, pa nenehno godrnja, cvili. Spušča res neverjetne zvoke. Je potrebno kar nekaj energije za to opravilo. Pogovor z njim pa je itak obvezen med samim česanjem.

Ja, tako pač je, če imaš doma dolgodlakega tibetanskega terierja. Nenehna skrb za njegovo dlako, v katero se zaplete čisto vse mogoče kar se najde zunaj na travnikih in gozdnih poteh. Tako so pripravljene krtače in glavniki, pa ščipalec za kremplje, tekočina za čiščenje ušes ter spreji za lažje razčesavanje dlake. V poletnem času uporabimo tudi brivnik za živali in ga po trebuščku pobrijemo. Pozimi pač ne, da ima zaščito pred mrazom. Po končani pasji negi pa za nagrado vedno dobi surovo jajce. Obožuje ga. Posodico s hrano, kamor mu damo jajček, poliže do čistega. Kot da ni bilo nič v njej. Potem pa ves ponosen hodi naokrog, kot kakšen princ. Ves bel, čist, puhast. Se pa je že zgodilo, da je imel dlako tako zavozlano in sprijeto, da je sami doma nismo mogli razčesati. Tukaj pa je bil potreben obisk pri pasjem frizerju, da je razrešil nastalo situacijo.